Območje Gaze je v leto 2026 vstopilo z novimi civilnimi žrtvami in nadaljevanjem izraelskih vojaških operacij, ki kršijo veljavni dogovor o prekinitvi ognja. V zadnjih dneh je bilo ubitih več oseb, med njimi 11-letna deklica in 15-letna Sarah Saada, medtem ko je petletni otrok v begunskem taborišču umrl zaradi podhladitve. Po podatkih z terena je od oktobra lani v kršitvah premirja življenje izgubilo že 416 ljudi, medtem ko se humanitarne razmere zaradi zime in močnih vetrov drastično slabšajo. Hkrati so se pojavile nove geopolitične napetosti v Afriki. Somalski predsednik Hassan Sheikh Mohamud trdi, da je Izrael ponudil priznanje samooklicani republiki Somaliland v zameno za naselitev palestinskih beguncev na njenem ozemlju. Po navedbah somalske obveščevalne službe naj bi dogovor vključeval tudi izgradnjo izraelskega vojaškega oporišča v Adenskem zalivu. Somalija je to potezo označila za destabilizacijsko, jemensko gibanje Ansarallah pa je že napovedalo, da bo morebitno izraelsko prisotnost v regiji obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izrazil ostro nasprotovanje domnevnemu dogovoru med odcepljeno regijo Somaliland in Izraelom. Po poročanju tujih medijev naj bi Somaliland v zameno za mednarodno priznanje s strani Izraela privolil v naselitev palestinskih beguncev iz Gaze, pristop k Abrahamovim sporazumom ter vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča ob Adenskem zalivu. Mohamud je potezo Izraela označila za nepričakovano in nenavadno ter opozoril na resne posledice za palestinsko vprašanje. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po poročilih, da naj bi severna regija Somalije postala strateško oporišče za izraelske sile. Somalijska vlada v Mogadišu takšne dogovore zavrača kot kršitev svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Hkrati so se pojavile navedbe, da je načrtovana preselitev Palestincev del širšega izraelskega načrta za reorganizacijo regije, kar je sprožilo odzive ne le v Afriki, temveč tudi v širši mednarodni skupnosti in med regionalnimi milicami.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izjavil, da Izrael poskuša izvoziti krizo iz Gaze na območje Afriškega roga. Po njegovih besedah so oblasti v odcepljeni regiji Somaliland sprejele tri ključne pogoje Izraela v zameno za uradno priznanje neodvisnosti. Ti pogoji naj bi vključevali prisilno naselitev palestinskih beguncev, vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča na strateški lokaciji ter pridružitev Somalilanda k Abrahamovim sporazumom za normalizacijo odnosov. Predsednik Mohamud je poudaril, da Izrael s temi potezami zasleduje predvsem nadzor nad ključnimi morskimi potmi v Rdečem morju. Somalijska vlada to razume kot neposreden napad na svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, saj Izrael z morebitnim priznanjem Somalilanda legalizira procese, ki so se prej odvijali v tajnosti. Dogajanje dodatno stopnjuje napetosti v regiji, ki je že tako destabilizirana zaradi sporov glede morskih meja in vpliva tujih sil.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med srečanjem s somalijskim kolegom Hassanom Sheikhom Mohamudom v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda. Erdogan je potezo označil za nelegitimno in nesprejemljivo ter opozoril, da takšno dejanje ogroža stabilnost na celotnem Afriškem rogu. Poudaril je zavezanost Turčije k ohranjanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Somalije, pri čemer je izraelsko vmešavanje označil za kršitev mednarodnih norm. Ob robu diplomatskih pogovorov je Erdogan napovedal tudi ambiciozen načrt za vzpostavitev turškega vesoljskega izstrelišča na ozemlju Somalije. Projekt temelji na nedavno podpisanih sporazumih o poglobitvi obrambnega in tehnološkega sodelovanja med državama. Ankara s tem korakom utrjuje svojo strateško prisotnost v regiji, kjer že vrsto let deluje kot ključna zaveznica centralne somalijske vlade v Mogadišu, hkrati pa širi svoj vpliv na področje vesoljske tehnologije.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opozoril Izrael pred prisotnostjo v Somalilandu in ga obtožil, da namerava prisilno preseliti Palestince v to odcepljeno regijo. Predsednik je tudi dejal, da Izrael izvaja tajne obiske v Somalilandu. Po poročilih naj bi Somaliland v zameno za priznanje s strani Izraela privolil v sprejem razseljenih prebivalcev Gaze.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o uradnem priznanju samooklicane Republike Somaliland. Po srečanju s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom je Erdogan dejanje označil za nezakonit in nesprejemljiv korak, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost Afriškega roga. Turški voditelj je Izrael obtožil, da poskuša v regijo vnesti destabilizacijo, medtem ko Turčija krepi svoje strateške vezi z osrednjo vlado v Mogadišu. Ob robu političnih kritik je Erdogan napovedal tudi poglobitev gospodarskega sodelovanja s Somalijo, predvsem na področju energetike. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 v skladu z bilateralnim dogovorom začela vrtanje za pridobivanje energije v somalijskih teritorialnih vodah. V ta namen bo turška flota okrepljena z dvema novima ladjama za raziskovalno vrtanje, kar potrjuje dolgoročno prisotnost Ankare v tem delu Afrike in njen vpliv na regionalno geopolitiko.

Turški predsednik Erdogan je označil izraelsko priznanje Somalilanda za nelegitimno in nesprejemljivo. Med srečanjem s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom v Istanbulu sta razpravljala o varovanju somalijske suverenosti in poglobitvi strateškega sodelovanja, vključno z energetskim sektorjem. Erdogan je ponovno potrdil podporo Turčije enotnosti Somalije.

Jemensko uporniško gibanje Hutiji je uradno napovedalo, da bo vsakršno izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somalilend obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo. Grožnja je neposreden odziv na potezo Izraela, ki je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilenda. Voditelj Hutijev, Abdel Malek al-Houthi, je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstno priznanje pomeni agresijo na Somalijo in Jemen ter resno ogroža varnost v celotni regiji Rdečega morja. Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je odločitev Izraela označil za nevarno spodkopavanje suverenosti Somalije, ki bi lahko spodbudilo nove secesionistične težnje v Afriki. Medtem ko so Združene države Amerike na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN izrazile določeno mero podpore, je bila večina mednarodne skupnosti, vključno z Arabsko ligo in Afriško unijo, do izraelske poteze izrazito kritična. Geopolitične napetosti v regiji se stopnjujejo, saj bi morebitna vzpostavitev izraelskih vojaških ali obveščevalnih oporišč v Somalilendu bistveno spremenila ravnovesje moči ob strateško pomembni pomorski poti Bab al-Mandab.

Številne države in regionalne organizacije so zavrnile izraelsko priznanje Somalilanda in ponovno potrdile suverenost Somalije v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska je ponovila svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Južna Afrika je opozorila, da bi izraelsko priznanje Somalilanda ogrozilo mir in stabilnost v regiji. Tudi Švedska je izrazila podporo Mogadišu.

Somalijski predsednik je pozval k enotnosti na nujni skupni seji parlamenta, kjer so izraelsko priznanje Somalilanda razglasili za nično in neveljavno. Predsednik je dejanje označil za očitno invazijo.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opravil diplomatske pogovore s katarskim emirjem Sheikom Tamimom bin Hamadom Al-Thanijem glede ohranjanja somalijske enotnosti in suverenosti. Predsednik je emirju predstavil stališče Somalije proti načrtom, ki ogrožajo njeno ozemeljsko celovitost. Opravil je tudi posvetovanja z voditelji vzhodne Afrike in Afriškega roga o diplomatskih vprašanjih.

Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Predsednik Somalije, Hassan Sheikh Mohamud, je oddal svoj glas na lokalnih volitvah v regiji Banaadir. Poudaril je zgodovinski pomen volitev za ponovno vzpostavitev državnosti in dejal, da so prebivalci Mogadiša dobili pravico do glasovanja. Na volitvah je sodelovalo 20 političnih organizacij.

Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je čestital somalijski policiji ob 82. obletnici ustanovitve in pohvalil njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti in javnega reda. Pozval jih je, naj bodo pripravljeni na prihajajoče volitve.

Predsednik Zvezne republike Somalije, Xasan Sheekh Maxamuud, je podpisal zakon o ustanovitvi neodvisne nacionalne komisije za človekove pravice, potem ko sta oba domova somalijskega zveznega parlamenta potrdila člane komisije. Predsednik je dejal, da ustanovitev komisije odraža zavezanost Somalije k varovanju pravic in dostojanstva državljanov.

V Dohi v Katarju se je začel 23. Doha Forum 2025 pod pokroviteljstvom emirja Tamima bin Hamada Al Thanija. Dogodka se udeležujejo predsednik Ahmad al-Sharaa in drugi voditelji ter predstavniki držav in organizacij. Predsednik John Mahama je prispel v Doho na povabilo emirja. Vzporedno s forumom je katarski premier poudaril, da se sirsko ljudstvo premika proti poti upanja za okrevanje.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v ponedeljek v Mogadišu odprl tretjo nacionalno konferenco somalijskih verskih voditeljev. Konferenca se osredotoča na vlogo verskih učenjakov pri izgradnji miru, razvoju in dobrem upravljanju. Predsednik Mohamud je poudaril pomembnost varovanja temeljnih vrednot somalijske družbe, vključno z vero, kulturo in jezikom.

Egipt je slovesno odprl dolgo pričakovani Veliki egipčanski muzej (GEM), ki je največji muzej na svetu, posvečen starodavni civilizaciji. Cilj projekta je okrepiti turistično industrijo v državi.

Predsednik Somalije, Hassan Sheikh Mohamud, in predsednik Džibutija, Ismaïl Omar Guelleh, sta se v četrtek udeležila slovesnosti v Arti, s katero so obeležili 25. obletnico mirovne konference, ki je leta 2000 pripeljala do ponovne vzpostavitve somalijske vlade po skoraj desetletju državljanske vojne. Na slovesnosti sta položila venec na zgodovinskem mestu, kjer je bila ponovno vzpostavljena somalijska državnost. Predsednik Mohamud se je v Džibuti mudil že od srede, ko se je začela obeležitev obletnice.

Predsednik avtonomne regije Waqooyi Bari v Somaliji, Abdulkadir Ahmed Aw-Ali (Firdhiye), je imenoval novo vlado, ki jo sestavlja 21 ministrov. Nekateri od njih so že bili ministri v vladi Puntlanda, medtem ko so drugi novi obrazi.

Smrt nekdanjega kenijskega premierja Raile Odinga je sprožila številne odzive afriških voditeljev. Predsednik Gane, John Dramani Mahama, in nekdanji predsednik Nana Akufo-Addo sta izrazila sožalje ob njegovi smrti, ki jo Mahama opisuje kot izgubo za Kenijo, Afriko in svet. Odinga je bil pomembna osebnost, ki je zaznamovala kenijsko politiko.

V Mogadišu se je odprla konferenca East African Community Cooperation Economic Conference (EACCON 2025), na kateri se je zbralo več kot 350 delegatov iz držav članic. Konferenca se osredotoča na krepitev sodelovanja in pospeševanje regionalne gospodarske integracije in razvoja. Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je uradno odprl drugo konferenco East African Community Cooperation Conference (EACON2025).

Švedski minister za obrambo Pål Jonson je s svojo delegacijo prispel v Mogadiš, kjer so ga sprejeli visoki predstavniki somalijske vlade, vključno z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo Cumarjem Alijem Cabdijem in namestnikom poveljnika oboroženih sil, generalom Maadayem Nureyjem Sheekhom Ufurowom. Minister Fiqi se je v Mogadišu srečal s švedskim kolegom Jonsonom, s katerim sta razpravljala o krepitvi dvostranskega sodelovanja.

Pogovori med zvezno vlado Somalije in upravo Jubalanda v Kismaayu so se končali brez dogovora. Kljub temu, da so potekali več dni, niso prinesli pozitivnih rezultatov. Zvezna vlada je izdala enostransko sporočilo za javnost o srečanju med predsednikom Hassanom Sheekom Maxamuudom in Ahmedom Madoobejem.

Na zasedanju Združenih narodov v New Yorku se svetovni voditelji srečujejo, da bi obravnavali pereče globalne probleme. V ospredju je vojna v Gazi in prizadevanja za palestinsko državo, ki dobivajo vse večjo podporo. Poleg tega bodo razpravljali o številnih konfliktih, naraščajoči revščini in podnebnih spremembah, ki ogrožajo planet. Zunanji minister Pakistana, Ishaq Dar, se je udeležil zasedanja in izpostavil problematiko Palestine.

Somalija je izrazila hvaležnost Egiptu za njegovo podporo pri prizadevanjih za varnost, stabilnost in razvoj. Vendar pa se somalijska vlada sooča z obtožbami o nezakonitem prevzemanju in prodaji javnih zemljišč v Mogadišu. Politični analitiki pozivajo k preiskavi teh obtožb.

Predsednik Irana Masoud Pezeshkian in pakistanski premier Shehbaz Sharif sta odpotovala v Katar, da bi se udeležila izrednega srečanja Organizacije islamskega sodelovanja (OIC). Srečanje bo namenjeno nujnim regionalnim pogovorom.

V petek so borci somalijske teroristične milice Al-Shabaab napadli tri vojaške položaje v obalni provinci Galgadud, pri čemer je bilo ubitih najmanj 37 ljudi. Po navedbah vladnega predstavnika je v napadih umrlo osem vojakov in 29 borcev islamistične milice.

Somalski predsednik Hassan Sheikh Mohamud se je v Gubi v Etiopiji udeležil srečanja na visoki ravni, kjer so razpravljali o zagotavljanju trajnostnega financiranja misije Afriške unije v Somaliji (AUSSOM). Srečal se je tudi z etiopskim premierjem Abiyem Ahmedom, s katerim sta okrepila dvostranske vezi.

Etiopski premier Abiy Ahmed je uradno odprl Veliki etiopski renesančni jez (GERD) na Modrem Nilu. Jez naj bi spodbudil gospodarstvo, odpravil pogoste izpade električne energije in podpiral razvoj električnih vozil. Etiopski premier je poudaril, da jez ne predstavlja nevarnosti za Egipt in Sudan.

Etiopija je uradno odprla Veliki etiopski renesančni jez, največji hidroelektrarni projekt v Afriki, ki naj bi zagotovil elektriko milijonom Etiopijcev. Premier Abiy Ahmed je poudaril, da je jez velik dosežek za vse temnopolte ljudi. Odprtje je sprožilo proteste Egipta.

V Adis Abebi se je odprl Afriški vrh o podnebju, kjer so afriški voditelji razpravljali o naraščajočih regionalnih napetostih in okoljskih izzivih. Etiopski premier Abiy Ahmed je pozval k oblikovanju Afriškega sporazuma o podnebnih inovacijah za spodbujanje domačih rešitev. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je poudarila, da so migracije ključne za odpornost v Afriki v soočanju s podnebnimi spremembami. Afriška skupina pogajalcev (AGN) in Pan African Climate Justice Alliance (PACJA) sta pozvala k preoblikovanju globalnih podnebnih ukrepov.

Predsednik Somalije, Hassan Sheikh Mohamud, je na slovesnosti v predsedniški palači sprejel poverilna pisma nove veleposlanice Evropske unije v Somaliji, Francesce Di Mauro, in novega veleposlanika Kraljevine Nizozemske. Sprejem je potekal 3. septembra 2025.

Somalijska vlada je na tedenski seji odobrila obrambne sporazume s Pakistanom, Jordanijo in Katarjem. Na seji so razpravljali tudi o boju proti skupinam Al-Shabaab in Daacish.

Egipčanski predsednik Abdel Fattah El-Sisi je na mednarodnem letališču El Alamein pospremil predsednika Združenih arabskih emiratov (ZAE) šejka Mohameda bin Zajeda Al Nahjana, ki je bil na večdnevnem obisku v Egiptu. Predsednika sta se srečala že v ponedeljek, ko je El-Sisi sprejel bin Zajeda na letališču El Alamein.

V novo ustanovljeni severovzhodni državi Somalije so poslanci izvolili dr. Adana Abdullahi Aw-Hassana za predsednika regionalnega parlamenta. Dr. Adan je prejel 53 glasov in premagal svojega protikandidata Abdiqafarja. Predsednik Hassan Sheikh Mohamud in premier Hamza Abdi Barre sta čestitala novoizvoljenemu predsedniku in poudarila pomen tega koraka za krepitev države. Severovzhodna država je zadnja, ki se je uradno pridružila somalijskim zveznim članicam.

Predsednik Somalije, Hassan Sheikh Mohamud, je v sredo v Dhusamarebu, glavnem mestu Galmuduga, slovesno odprl vrsto novih vladnih objektov, vključno z novim parlamentom in občinsko upravo. Ob prihodu predsednika Mohamuda v Dhusamareb so poročali o močni prisotnosti varnostnih sil, saj so policija in sile Darwish v polni pripravljenosti. Namen obiska je okrepiti državno upravo in podpreti razvojne projekte v regiji.

Nekdanji somalijski minister za nafto, Abdirizak Omar Mohamed, je ostro kritiziral somalijsko vlado, ker je akreditirala novega etiopskega ambasadorja v Somaliji, Suleimana Dedefa, kljub njegovi pretekli javni podpori odcepitvi Somalilanda. Abdirizak meni, da ta poteza spodkopava nacionalno suverenost. Predsednik Hassan Sheikh Mohamud je uradno sprejel Dedefove poverilnice, čeprav je bil Dedef zagovornik odcepitve Somalilanda, kar je sprožilo polemike. Abdirizak je tudi opozoril na pomanjkljivo preverjanje tujih diplomatov, imenovanih v državo.